Back

ⓘ Fizika



                                               

Fizika

Fízika: phusikḗ – poznavanje narave, φύσις: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila. V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja. Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17 tem stoletju so se v naravoslov ...

                                               

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul. Atomska fizika ni sopomenka za jedrsko fiziko, čeprav se v javnosti ta pridevnika občasno zamenjujeta. Atomska fizika se ne ukvarja s procesi v atomskem jedru, ki jih preučuje jedrska fizika, čeprav včasih lastnosti jedra npr. hiperfina struktura pomembno vplivajo na lastnosti atoma. Začetki atomske fizike so zaznamovani z odkritjem in natančnim preučevanjem spektralnih črt. To so ostro določene črte v spektru seg ...

                                               

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd. Fizika jedra je skušala značilnosti jedra razložiti z modeli, kot so kapljični model atomskega jedra ali lupinski model jedra. Fizika jedra je postavila podlago za številne uporabne tehnike, kot so jedrska magnetna resonanca, Mössbauerjeva spektroskopija, seveda pa tudi jedrska energija in jedrsko orožje. Težišče osnovnih raziskav pa se je v letih po 2. svetovni vojni preneslo na še manjše delce in na fiziko osnovnih delcev, uporabni del raziskav ...

                                               

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi. Pogosto se zanjo uporablja tudi izraz fizika visokih energij. Strogo gledano je izraz delec nekoliko zavajajoč. Predmet preučevanja fizike delcev so delci, za katere veljajo zakonitosti kvantne mehanike, in kot taki izražajo delčnovalovno dualnost – pri nekaterih poskusih se obnašajo kot delci, pri drugih kot valovanje. V teoriji se jih ne opisuje niti kot delce, niti kot valovanje, ampak kot vektorje stanja v abstraktnem Hilbertovem prostoru, kar opisuje kvantna teorija ...

                                               

Teoretična fizika

Teorétična fízika poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave. V fiziki obstajajo tri vrste teorij: osrednje, predlagane in mejne. Nekatere fizikalne teorije podpirajo opazovanja, nekatere pa ne. Fizikalna teorija je model fizikalnih dogodkov in se ne da dokazati iz osnovnih aksiomov. Fizikalna teorija se razlikuje od matematičnega izreka. Fizikalne teorije z modelom zaobsežejo stvarnost, njihovi navedki pa odražajo tisto kar izhaja iz opazovanj in zagotavljajo napovedi novih opazovanj. Fizikalne teorije lahko s ...

                                               

Matematična fizika

Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov. Revija Journal of Mathematical Physics definira to področje kot" uporabo matematike pri reševanju konkretnih fizikalnih problemov in razvoj matematičnih metod, primernih za takšne uporabe in za formulacijo fizikalnih teorij. "Je veja uporabne matematike, vendar obravnava fizikalne probleme. Pri pretvarjanju fizikalnih problemov v matematični jezik lahko pride do nepričakovanih težav, četudi so matematične metode in osnove dobro po ...

                                               

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov. Statistična fizika lahko s statističnimi postopki opiše širok izbor področij, ki se sama po sebi kažejo s precejšnjo mero verjetnosti. Obravnava nekatere primere v kvantni fiziki kot so jedrske reakcije in mnogi primeri s področja biologije, kemije, nevrologije in tudi sociologije. Druga vrsta problemov v statistični fiziki so klasični sestavi z veliko spremenljivkami ali prostostnimi stopnjami, katerih natančne rešitve ne obstajajo ali pa so neuporabne. Statistični pristop je ...

                                               

Plazma (fizika)

Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi. Če snovi v plinastem agregatnem stanju povečujemo energijo, začne prihajati do ionizacije. Od atoma oziroma molekule se odcepijo posamezni elektroni. Če energijo povečamo še bolj, pride tudi do razpada atomskih jeder. Protoni in nevtroni se odcepijo od atoma. Plazma je bilo prevladujoče agregatno stanje v Vesolju že kmalu po velikem poku. Pravzaprav je še vedno tako. Zvezde, vključno s Soncem, ki tvorijo večino mase Vesolja, so plazmatske. Na splošno pa je plazma vsak ioniziran plin oz. plin z električnim nabojem. Tako lahko plazm ...

                                               

Institut "Jožef Stefan"

Institut "Jožef Stefan" je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva. Sestavljen je iz odsekov, skupin in centrov. Ime je institut dobil po slavnem slovenskem fiziku Jožefu Stefanu, po katerem ima ime tudi Stefanov zakon o sevanju črnega telesa. Od skoraj 1000 zaposlenih je več kot 460 doktorjev znanosti. Trenutni direktor je fizik Boštjan Zalar. IJS je soustanovitelj Univerze v Novi Gorici ter Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Sodelujejo tudi z Univerzo v Ljubljan ...

                                               

Kiralnost (fizika)

Királnost je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu. Kiralnost je pojem, ki se uporablja v fiziki, kemiji in matematiki. Nasprotje kiralnosti je akiralnost. Rečemo, da je predmet, ki se razlikuje od svoje zrcalne slike, kiralen.

                                               

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta. Po navadi se definicija snovi omeji na tiste entitete, ki jih raziskuje fizika. Definicija opredeljuje snov kot najmanjše, najbolj osnovne entitete, ki se pojavljajo v fiziki. Zaradi tega lahko na snov gledamo kot gradivo, ki ga sestavljajo delci, ki so fermioni in zanje velja Paulijevo izključitveno načelo, po katerem dva ferminona ne moreta biti v istem kvantnem stanju. V skladu s tem načelom vsi delci, ki sestavljajo snov, niso v svojih najnižjih energijskih stanjih in tako stabilne strukture s fermioni lahko obstojijo. Po ...

                                               

Aksiom vzročnosti

Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka. To pomeni, da če se zgodi dani dogodek, je ta posledica predhodnega, povezanega dogodka. Če je objekt v določenem stanju, je v tem stanju kot posledica drugega objekta, in oba sta pred tem delovala vzajemno. Če se na primer baseballska žoga giblje skozi zrak, se mora tako gibati, saj je pred tem nanjo deloval udarec kija. Epistemološki aksiom je samoumevna resnica. Na ta način aksiom vzročnosti naznačeno trdi, da je splošno pravilo, ki je tako očitno, da za sprejetje ne potrebu ...

                                               

Albedo

Albedo ali koeficient odbojnosti je mera za svetlobno odbojnost površine telesa. Albedo pove, kolikšen del vpadne svetlobe se odbije od površine telesa. Ime izhaja iz latinske besede" albus ", ki pomeni belina. Albedo se izraža kot razmerje med odbito svetlobo s površine in vpadno svetlobo, s katero se na to površino sveti. Je brezrazsežna količina, zato se ga lahko izrazi v odstotkih. Albedo zavzame vrednosti med 0 in 1 oziroma med 0 % in 100 %. Albedo 0 pomeni, da telo ne odbija svetlobe, torej vso svetlobo absorbira je idealno črno telo, albedo 1 pa ima telo, ki svetlobo popolnoma odbij ...

                                               

Arhimedova točka

Arhimedova tóčka pomeni domnevno izhodiščno točko, s katere lahko opazovalec objektivno in v celoti zazna predmet opazovanja. Z Arhimedove točke naj bi bilo mogoče doseči to, da opazovalec sebe odstrani od predmeta opazovanja, tako da lahko predmet opazovanja vidi v odnosu z vsemi drugimi stvarmi, vendar je od njih neodvisen. Izraz Arhimédova tóčka se nanaša na Arhimedovo izjavo" Dajte mi točko in premaknil bom Zemljo! "Pri tem je mislil na fizikalno dejstvo, da se lahko z vzvodom s primernim razmerjem ročic premika tudi zelo velike mase.

                                               

Dielektroforeza

Dielektroforéza je gibanje nenabitih delcev v nehomogenem električnem polju. Pohl je fenomenološko opredelil dielektroforezo: Dielektroforezna sila deluje le v nehomogenem električnem polju. Dielektroforezna sila ni odvisna od smeri električnega polja, zato lahko pojav opazimo v istosmernem ali izmeničnem polju Dielektroforezo opazimo pri delcih velikosti 1-1000 μm; pri manjših delcih nad dielektroforezno silo prevlada Brownovo gibanje, pri večjih pa težnost Sila vleče delce v smeri naraščajočega polja, kadar je dielektričnost delcev večja od dielektričnosti okolice" pozitivna dielektrofor ...

                                               

Einsteinova zveza med maso in energijo

E = mc² je v fiziki zelo znana enačba, ki obravnava razmerje med maso in energijo. Enačbo je leta 1905, v svojem prvem čudežnem letu, razvil in uporabil Albert Einstein. V enačbi E predstavlja energijo, m maso, c pa je hitrost svetlobe v vakuumu. Enačba pojasnuje, kako se masa spreminja v energijo in obratno, pri čemer svetlobna hitrost predstavlja konstanto. Einstein je pokazal, da poenoten štirirazsežni model prostora in časa prostora-časa lahko točno opiše opazljive pojave na način, ki je bil v skladu z Galilejevim načelom relativnosti in kjer je bila hitrost svetlobe konstantna – invar ...

                                               

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina. Je neusmerjena veličina in je povezana s sposobnostjo opravljanja dela in/ali vira toplote. Poimenovanje izhaja iz starogrškega ἐνέργεια: energeia – dejavnost, oziroma ἐνεργός: energos – dejaven, delaven. Po zakonu o ohranitvi energije se skupna energija sistema spremeni natanko za prejeto ali oddano delo ali toploto. Energije se torej ne da ustvariti ali uničiti – če se je na primer na račun oddanega dela zmanjšala skupna energija opazovanega sistema, se je za natanko toliko na račun prejetega dela povečala energija njegove okolice. Možnost pret ...

                                               

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok. Beseda eter izvira prek latinščine iz starogrške besede αἰθήρ: aithér, kar pomeni prižigati se, žareti ali svetiti se. Označevala je snov, za katero so v antiki mislili da zapolnjuje zgornja področja vesoljskega prostora, za oblaki. Kasnejše fizikalne teorije, kot je na primer splošna teorija relativnosti, etra v tem smislu niso upoštevale. Danes fizikalna teorija etra velja za zastarano znanstveno teorijo.

                                               

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo. Značilna za fazni prehod je nezveznost ene ali več fizikalnih značilnosti, npr. specifične toplote, pri spreminjanju ene od termodinamskih spremenljivk, npr. temperature ali tlaka. Zgledi faznega prehoda so kvantna kondenzacija bozonskih tekočin, npr. Bose-Einsteinova kondenzacija ali prehod tekočega helija v supertekočo fazo, prehodi med agregatnimi stanji, npr. izparevanje, taljenje ali sublimacija, prehodi magnetnih snovi med feromagnetno in paramagnetno fazo v Curiejevi točki, po ...

                                               

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike. Fiziki delujejo kot profesorji na univerzah, kot raziskovalci v raziskovalnih laboratorijih in inštitutih, pa tudi v raznih panogah industrije. Dandanes je za zaposlitev na področju fizike pogosto pogoj doktorat znanosti s tega področja.

                                               

Fizikalna količina

Fizikálna količína je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote. Pri tem uporabljamo večinoma enote SI. Zgled: P = 42.3 10 3 W = 42.3 kW, kjer je: 42.3 in 42.3 10 3 številska vrednost, razdeljena na k, predpono SI, ki predstavlja desetiško potenco 10 3, P oznaka za fizikalno količino moč, W znak za izpeljano enoto SI za moč, watt. Količine so lahko intenzivne ali ekstenzivne. Ekstenzivne količine so tiste, katerih vrednosti se pri sestavljanju podsistemov seštevajo. Zgleda sta prostornina ali masa ...

                                               

Fraunhoferjev uklon

Fraunhoferjev uklon je v optiki primer uklona valovanja, pri katerem se uklon opazuje na razdaljah, veliko večjih od velikosti telesa. Idealne razmere za opazovanje Fraunhoferjevega uklona se dobi v goriščni ravnini zbiralne leče, postavljene za takšnim telesom. Fraunhoferjev uklon je torej približek, v katerem se opazuje ravno in monokromatsko vpadno valovanje v neskončnosti. Bolj splošen pristop, kjer izračun ni omejen na opazovanje v daljnem polju, se imenuje Fresnelov uklon. Enačba, ki izvira iz Kirchhoffovega uklonskega integrala, je častno poimenovana po nemškem optiku Josephu von Fr ...

                                               

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije. V tem smislu morajo biti gravitoni vedno privlačni, morajo delovati na poljubnih razdaljah in njihovo število je na primer blizu zvezd lahko zelo veliko. V kvantni teoriji so določeni kot bozoni s sodim spinom 2 in z ničto mirovno maso. Gravitone so uvedli preprosto zaradi tega, ker je bila kvantna teorija tako uspešna na drugih področjih. Elektrodinamiko lahko zelo dobro pojasnimo z uporabo kvantizacije fotonov. V tem primeru fotoni neprestano nastajajo in izginevajo z vsemi nabitimi ...

                                               

Invariantnost

Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah. Količina, ki ima to značilnost, se imenuje invarianta.

                                               

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali" skupini atomov "odvzame ali doda en ali več elektronov. Je električno nabiti atom ali molekula. Razlog za nabitost je razlika v številu protonov in elektronov. Če je elektronov manj kot protonov, je naboj pozitiven, v primeru, da je protonov manj kot elektronov, pa je negativen. Če kapljevina vsebuje ione, se imenuje elektrolit in prevaja električni tok. Zgled dobro znane ionizacije plina je električna strela. Ko snovi reagirajo med seboj, imajo njihovi atomi težnjo sprejemanja, oddajanja ali delitve ...

                                               

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki. Njeno vrednost lahko določimo s poskusom. Osnovne konstante so denimo Planckova konstanta, hitrost svetlobe v praznem prostoru, osnovni naboj ali Avogadrovo število. Pogosto so navedene tudi konstante, ki jih lahko izračunamo iz drugih konstant, npr. Faradayev naboj, ki je produkt Avogadrovega števila in osnovnega naboja, ali splošna plinska konstanta, ki je produkt Boltzmannove konstante in Avogadrovega števila.

                                               

Kontinuitetna enačba

Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju. Ker se masa, energija, gibalna količina, električni naboj in druge naravne količine pri posameznih ustreznih stanjih ohranjajo, lahko s kontinuitetno enačbo opišemo različne fizikalne pojave. Različne kontinuitne enačbe so v diferencialni obliki zapisani ohranitveni zakoni in so njihova strožja, krajevna oblika. Velja na primer, da" se celotna energija v Vesolju ohranja ". Ta izjava takoj ne izključuje možno ...

                                               

Machovsko načelo

Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način. Machovo načelo v splošnem izjavlja da" oddaljena masa vpliva na bližnjo vztrajnost ". Vsako izjavo, čeprav izraženo verjetno še bolj izrecno, se lahko uvrsti kot" machovsko načelo ". Resničnost takšnih izjav je odvisna od posamezne izjave. Odvisna je tudi od teorije gravitacije, čeprav Einsteinovo splošno teorijo relativnosti pri tem največkrat omenjajo.

                                               

Mavrica

Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv. Nastane zaradi loma, disperzije in odboja sončnih žarkov v vodnih kapljicah v zraku. Mavrica, ki nastane zaradi sončnih žarkov, se vedno pojavi na nasprotni strani od Sonca, tako da ima opazovalec Sonce vedno za hrbtom. Mavrico vidimo kot polkrožni lok ali kot poln krog, odvisno od lege Sonca in opazovalca. Mavrica ima notranji in zunanji lok. Zunanji lok je po intenziteti svetlobe šibkejši in ni vedno viden. Notranji lok mavrice je sestavljen iz celotnega spektra barv od vijolične spodaj do rdeče zgoraj. Zu ...

                                               

Mešanje

Mešanje je ena važnejših industrijskih operacij. Uporabimo ga, če želimo v nekem mediju doseči enotno sestavo, temperaturo ali kako drugo lastnost, ali pa če želimo pospešiti snovni oziroma toplotni prenos. Glede na agregatno stanje snovi, ki jih mešamo med sabo, poznamo več sistemov. V mikroskopskih dimenzijah je mešanje kapljevin posledica gibanja drobnih delcev kapljevine ali pa difuzije še veliko manjših molekul. V makroskopskih razmeraj pa je mešanje rezultat premikanja večjih mas kapljevine v laminarnem ali turbulentnem toku. Pri mehanskem mešanju kapljevine, s katerim močno skrajšam ...

                                               

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki. Nekateri od njih so teoretični, kar pomeni, da obstoječe teorije ne morejo pojasniti vseh opazovanih pojavov ali eksperimentalnih rezultatov. Drugi so eksperimentalni in jih je moč opraviti le z veliko težavo ali pa sploh ne. Ne morejo preskusiti napovedi teorij ali pa podrobno raziskati določenega pojava. Turbulenca. Ali je možno izdelati teoretični model, ki bi opisal obnašanje turbulentne tekočine in še posebej njegove notranje zgradbe? Gravitacijsko valovanje. Ali je možno zgraditi napravo za odkrivanje gravitacijskih valov, ...

                                               

Optično vlakno

Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba. Uporabljamo jih za prenos tako vidne svetlobe kot tudi infrardečega in ultravijoličnega valovanja. Najpogosteje so optična vlakna narejena iz kremenčevega stekla, ki je čisti silicijev dioksid v amorfni strukturi, redkeje pa iz umetnih snovi. Optično vlakno je sestavljeno iz jedra, po kateri potuje svetloba, obloge, ki omejuje potovanje svetlobo po jedru, in zaščitne prevleke, ki varuje vlakno pred poškodbami. Razširjanje svetlobe po vlaknu temelji na pojavu popolnega odboja, do katerega pride na mej ...

                                               

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom. Vsak opažen fizikalni pojav, od trkov galaksij do obnašanja kvarkov v protonu, se da pojasniti z osnovnimi silami. Zaradi svoje pomembnosti je preučevanje osnovnih sil ena glavna dejavnosti fizikov zadnjih petdeset let. Tradicionalno se šteje med osnovne sile štiri interakcije: gravitacijo, elektromagnetno interakcijo, šibko jedrsko silo in močno jedrsko silo. Njihova jakost in padanje njihovega vpliva z razdaljo je podano v tabeli. Kljub temu pa obstaja močno ...

                                               

Poincaréjeva grupa

Poincaréjeva grupa je v fiziki in matematiki grupa togih premikov psevdoevklidskega prostora Minkowskega R 1, 3 {\displaystyle \mathbb {R} ^{1.3}}. Grupo je leta 1905 vpeljal Henri Poincaré. Je 10-razsežna nekompaktna Liejeva grupa. Abelova grupa vzporednih premikov je normalna podgrupa, Lorentzeva grupa pa je podgrupa, stabilizator točke. Polna Poincaréjeva grupa je tako afina grupa Lorentzeve grupe, semidirektni produkt translacij in Lorentzevih transformacij: R 1, 3 ⋊ O 1, 3. {\displaystyle \mathbb {R} ^{1.3}\rtimes O1.3\!\.} Poincaréjeva grupa sovpada z grupo vseh realnih transformacij ...

                                               

Sipalni presek

Pri jedrski reakciji usmerimo vzporeden curek izstrelkov na tarčo z začetnimi jedri. Navadno je to ploščica ali ploska posodica s plinom, na katero pravokotno pada curek izstrelkov. Vsak izstrelek, ki gre skozi tarčo ne sodeluje z jedri v tarči. Nekateri odletijo skozi tarčo naravnost naprej. Tisti, ki pa z jedrom interegirajo, se na jedrih sipljejo in odletijo iz tarče pod različnimi koti. Zanima nas, kakšna je porazdelitev števila delcev, ki odletijo iz tarče, po kotu θ {\displaystyle \theta } glede na smer vpadnega curka. Prešteti moramo del sipanih elektronov ali oddanih delcev d N θ { ...

                                               

Soliton

Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko. Pogoj za nastanek takega vala sta nelinearen odziv snovi in disperzivnost. Najbolj znani so solitoni v hidrodinamiki in v optiki. Matematično dobimo solitone kot rešitve nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb.

                                               

Spremenljivka

Za pomen spremenljivke v astronomiji glej spremenljivka zvezda. Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev. V matematiki spremenljivka pogosto označuje" neznano "količino, v računalništvu pa predstavlja prostor, kamor se shrani vrednost. Nasprotje spremenljivk so konstante, ki imajo znano in nespremenljivo vrednost. Spremenljivka, ki nastopa v enačbi, se imenuje tudi neznanka, ker vrednost spremenljivke ni znana, dokler se enačbe ne reši. Spremenljivka, katere vrednost je določena z danimi pogoji in značilnostmi, se imenuje tudi pa ...

                                               

Suspenzija

Suspénzija je zmes tekočine in v njej netopne trdne snovi. Delci trdne snovi so v tekočini dispergirani v obliki majhnih delcev. Fizikalno gledano gre za neobstojen heterogen sistem. Delci trdne snovi po navadi namreč težijo k posedanju zaradi delovanja sile težnosti. Suspenzija, pri kateri so trdni delci dispergirani v plinu, se imenuje aerosol. Po navadi stremimo k stabilizaciji suspenzije ter želimo sedimentacijo upočasniti. Sedimentacijo upočasnimo z zmanjševanjem dispergiranih delcev, z izenačevanjem gostote tekočine z gostoto delcev ter z dodatkom različnih kemijskih snovi močljivcev ...

                                               

Vakum

Vákuum je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev. Popolnega vakuuma ni mogoče ustvariti, zato tudi prostoru z, v primerjavi z zračnim, zelo nizkim tlakom rečemo vakuum. V medplanetarnem prostoru je vakuum boljši od tistega, ki ga lahko ustvarimo v laboratoriju, a niti tam ni popoln, saj tudi tam prostor vsebuje nekaj delcev na enoto volumna. Zamisel o vakuumu kot temi iz filozofskih debat izvira že iz antične Grčije, vendar ga do 17. stoletja nihče ni empirično raziskoval. V laboratoriju ga je leta 1643 prvi ustvaril Evangelista Torricelli. Za svoje teorije o z ...

                                               

Zvočila

Zvočila so predmeti, ki oddajajo zvok. Povzročajo nihanje sredstva po katerem se zvok razširja v vse smeri. Delimo jih na dva različna načina: 1. Po snovi, ki pri glasbilu zveni: aerofone, kordofone in membranofone, elektrofone. idiofone udarjanje/drgnjenje dveh teles drug ob drugega, 2. Po načinu izvabljanja zvoka: Tolkala - z roko ali s paličastimi pripravami tolkalci udarjamo nanje. Brenkala - nanje brenkamo – tresenje strun, Glasbila s tipkami - igranje na klaviaturo; glede na nastajanje zvoka si niso enotni npr.: klavir je kordofono, orgle pa aerofono zvočilo, Trobila - v kovinski ust ...

                                               

Železno jedro

Železo, ki se uporablja za pločevine za izdelavo jeder, je v bistvu zlitina železa in silicija. Silicij je dodan zato, ker zelo poveča specifično upornost, kar posledično zmanjša vrtinčne tokove in s tem vrtinčne izgube. Vsak odstotek dodanega silicija poveča specifično upornost približno dvakrat, vendar zmanjšuje maksimalno gostoto magnetnega polja in povečuje krhkost samega materiala, zato odstotek dodanega silicija sega do 5 %. Vendar za specifično upornost jeder iz pločevine ni samo pomemben silicij, ampak je potrebno material dodatno obdelati v posebnih pečeh saj je pomembna tudi veli ...

                                               

Fizika nizkih temperatur

Fizika nizkih temperatur je del fizike, ki se ukvarja z raziskovanjem fizikalnih značilnosti sistemov pod nizkimi temperaturami. Še posebej se ukvarja s pojavi, kot sta superprevodnost in supertekočnost. Fizika nizkih temperatur raziskuje fizikalne procese pri zelo nizkih temperaturah do absolutne ničle in se ukvarja z raziskovanjem značilnosti snovi pri takšnih nizkih in ultranizkih temperaturah, ter je tako povezana z mnogimi področji znanosti in tehnike.

Histereza
                                               

Histereza

Histeréza je značilnost sistemov, da se na sile ne odzovejo takoj, temveč počasi, ali da se ne povrnejo popolnoma v svoje prvotno stanje: to je, sistemi, katerih stanja so odvisna od njihove neposredne preteklosti. Če na primer pritisnete na kos kita, bo privzel novo obliko, in ko prenehate pritiskati, se v svojo prvotno obliko ne vrne takoj in popolnoma. Izraz izvira iz starogrške besede υστέρησις: istéresis, kar pomeni pomanjkanje. Skoval ga je sir James Alfred Ewing.

Insolacija
                                               

Insolacija

Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta. D. H. Nall meni, da je insolacija" ena od najpomembnejših podnebnih spremenljivk za človeško blagostanje in izgradnjo energijske učinkovitosti.

                                               

Interakcija (fizika)

Interakcija je osnovni fizikalni mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega. To velja tako v makro svetu planetov, zvezd, galaksij., kot tudi v mikro svetu atomov, protonov, kvarkov.

                                               

Kinematična viskoznost

Kinematična viskoznost je ustrezen parameter predvsem pri opisu toka tekočin pod vplivom gravitacije. Kjer je v=η/ρ, kjer je ρ gostota tekočine in η koeficient viskoznosti.

                                               

Kvantna sklopitev

Kvantna sklopitev je v kvantni mehaniki pojav, ki se kaže v sklopitvi dveh ali več sistemov tako, da sprememba v enem sistemu vpliva na kvantna stanja v drugem sistemu. Pojav je podoben kvantni prepletenosti, ki pa lahko deluje tudi na večje razdalje. Kvantna sklopitev pa deluje samo na manjših razdaljah.

Lebdenje
                                               

Lebdenje

Lebdenje je položaj, v katerem na telo v kapljevini ali plinu ne delujejo zunanje sile. Telo lebdi, kadar je njegova gostota enaka gostoti kapljevine oz. plina. Sila teže na telo je v tem primeru po Arhimedovem zakonu enaka teži izpodrinjene količine tekočine ali plina.

Meniskus
                                               

Meniskus

Ta članek opisuje pojav v kapljevinah. Za drugo uporabo glej meniskus anatomija in meniskus optika. Meniskus je v fiziki izraz za ukrivljeno gladino kapljevine, v ozki posodi, ki je posledica kohezivnih sil in površinske napetosti. Gladina večine kapljevin je na robu posode višja kot na sredini, le izjemoma je površina kapljevine na sredi višja kot na robovih.

Metastabilno stanje
                                               

Metastabilno stanje

Metastabilno stanje je vzbujeno stanje fizikalnega sistema, ki ima dolg življenjski čas v primerjavi s spontanim razpadom.

                                               

Odpornostni moment

Moment je sila F, ki deluje na ročici l, definirana je tudi po enačbi M=F*l Odpornostni moment je sila F 1 s katero se material, upira sili F 2. Označimo ga z W z Po Strojniškem priročniku je: navedeni so prerezi nosilcev sila na kvader a*b = a*h 2 /6 sila na kocko a*a = a 3 /6 sila na trikotnik b*h = b*h 2 /24 sila na šestkotnik r = 5/8*r 3 sila na valj d = π*d 3 /32

Free and no ads
no need to download or install

Pino - logical board game which is based on tactics and strategy. In general this is a remix of chess, checkers and corners. The game develops imagination, concentration, teaches how to solve tasks, plan their own actions and of course to think logically. It does not matter how much pieces you have, the main thing is how they are placement!

online intellectual game →