Back

ⓘ Religija



                                               

Religija

Relígija je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega. Obsega tudi predniške ali kulturne tradicije, zapise, zgodovino in mitologijo, kot tudi osebno vero in mistično spoznavanje. Izraz" religija "se nanaša tako na osebna dejanja kot tudi na skupinske obrede in sporazumevanje, ki izvira iz skupnih prepričanj. V okviru evropske religiozne filozofije imajo religije skupno kvaliteto: delitev sveta v dve celostni domeni, od katerih je ena sveta, druga profana. Religijo pogosto opisujejo kot skupni sistem za skladno prepričanje, ki se osredotoča na sistem mišlj ...

                                               

Etnična religija

Etnična religija ali rodna vera je definirana z etnično omejenostjo določenega prebivalstva. Pogosto se etnične religije spopadajo z grožnjo asimilacije in okupacije s strani močnejših svetovnih religij. Etnične religije se razlikujejo od religij, ki iščejo spreobrnjence povsod po svetu ne glede na etnično pripadnost. Etnične religije imajo omejeno geografsko področje in številčnost, ki je pogosto zaznamovana z etnično pripadnostjo. Zgodovinsko je imela vsaka etnična skupina narod, pleme svojo duhovno kulturo, ki ji lahko rečemo verovanja ali vera. Vera je bila vedno del narodove kulture s ...

                                               

Egipčanska religija

Egipčanska religija je pojem, ki se nanaša na religijo Starega Egipta. Ta religija se zelo razlikuje od vseh drugih religij in to ne le po obliki in načinu na katerega je reagirala na okoliške vplive in svoj lastni razvoj. Egipčani so spoštovali kot bogove živali ali fantastične živali, ki so bile zmes živali in ljudi. Tak vidik je osupnil stare Grke, a je iz zgodovine znanih več takih primerov pa vseeno nerazumljiv njihov pogled na svet in način izražanja spoštovanja do bogov. Egipčanska mitologija in religija je zelo komplicirana, v njej nastopa zelo veliko bogov, ki so imeli isto ali ze ...

                                               

Abrahamska religija

Ábrahamska relígija je religija, ki izhaja iz semitske tradicije Abrahama, velikega patriarha, opisanega v svetem pismu. Skupina pretežno monoteističnih religij, ki vključuje judovstvo, krščanstvo in islam, zajema večino vernega prebivalstva sveta. Muslimani imenujejo pripadnike večine abrahamskih religij kot ljudstvo knjige, pri čemer se" knjiga "nanaša na staro zavezo. Slednjo sicer muslimani zavračajo kot izkrivljeno, priznavajo pa njen božanski izvor. Širša definicija abrahamskih religij zajema še bahajstvo, samaritanstvo, mandejstvo, rastafarijanstvo, mormonizem in druizem.

                                               

Helenizem (religija)

Helenizem je grška etnična religija, poznana tudi pod imeni Dodekateizem ali Olimpianizem in se nanaša na različne religijske skupine, ki prakticirajo nekdanje grško staroverje. Javno prakticirajo vero od začetka devetdesetih let 20. stoletja. Helenska grška religija je tradicionalna religija in način življenja, kjer se časti Helenske bogove, prvotno zbrane okoli dvanajst olimpskih bogov in starih helenskih vrednot.

                                               

Denominacija (religija)

Denominácija je druga najvišja verska organizacija, ki jo preseže samo Cerkev. Denominacija je po organizaciji na nižjem nivoju kot Cerkev, toda ima pravtako razširjeno članstvo; med člani vladajo formalni odnosi. V nasprotju s Cerkvijo denominacija ne teži k univerzalizmu, ne nasprotuje sekularizaciji, ampak se prilagaja vsem z različnimi reformami. Denominacije dajejo večji poudarek na indiviualni verski aktivnosti svojih članov ter na demokratično kontrolo verskih funkcionarjev. Ta tip religijske organizacije je najbolj pogost v ZDA. Denominacije so: metodisti baptisti

                                               

Religija v Sloveniji

Religija je igrala pomembno vlogo v zgodovini Slovenije. Razni popisi so skozi čas sledili spremembam v verovanju Slovencev. Državni popis leta 1991 je pokazal, da je 71.6 % Slovencev katoličanov, za 14.6 % Slovencev je podatek neznan, 4.2 % Slovencev na vprašanje ni želelo odgovoriti, preostanek se je izrekel za pripadnike manjših verskih skupnosti. Leta 2002 se je za katoličane opredelilo le še 57.8 % Slovencev, poskočil pa je delež ljudi, ki na vprašanje niso želeli odgovoriti, in tistih, ki so se izrekli za ateiste. Po anketi Eurobarometra leta 2018 naj bi bilo 73.4 % Slovencev katolič ...

                                               

Islam v Sloveniji

Islam v Sloveniji je neavtohtona religija in druga največja religija. Trenutno obstajata dve islamski verski organizaciji: Islamska skupnost v Republiki Sloveniji in Slovenska muslimanska skupnost. Obe organizaciji izvajata najbolj liberalno vejo islamskega prava, ki sledi na doktrini šole hanafi.

                                               

Rusi

Rúsi so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze. Govorijo rusko, vzhodnoslovanski jezik. Danes živi po svetu okoli 134 milijonov Rusov, od tega jih v Ruski federaciji po popisu iz leta 2002 živi 117 milijonov, kar je 87 % celotnega prebivalstva. Najbolj razširjena religija je pravoslavje, ki so ga prevzeli v letu 988.

                                               

Potrošništvo

Potrošništvo pride iz besede potrošnik, uporabnik izdelkov in storitev. Danes pod potrošništvo razumemo pretirano porabljanje materialnih dobrin, ki so sicer dobrodošle za trgovce in industrijo, dolgoročno pa neugodne za okolje in odnose med ljudmi. Zato ima ta pomen negativen prizvok. V sodobni zahodni civilizaciji potrošništvo že precej časa kaže vse tipične znake religije. In za to religijo nedvomno velja Marxova misel:" Religija je opij za ljudstvo. "Potrošništvo ima svoje tipične verske zgradbe nakupovalna središča in obrede nedeljski nakup namesto nedeljske maše. Najpomembnejša pa je ...

                                               

Mučenec

Mučenec je človek, ki je zaradi pripadnosti neki religiji ali družbeni skupini ujet, mučen in umorjen bodisi po obsodbi ali brez nje in ta religija ali družbena skupina ohranja spomin nanj in ga ima za vzor.

                                               

Anikonizem

Anikonizem je odsotnost materialnih predstavitev naravnega in nadnaravnega sveta v različnih kulturah, zlasti v monoteističnih Abrahamovih religijah. Ta prepoved se lahko razširi samo od Boga in božanstev do svetnikov, vseh živih bitij in vsega, kar obstaja. Pojav je na splošno kodificiran z verskimi tradicijami in kot tak postane tabu. Kadar se sproži fizično uničenje slik, anikonizem postane ikonoklazem. Sama beseda izhaja iz grške εικων slike z negativno predpono an- in pripono -izem.

                                               

Apostazija

Apostáza v kontekstu verskih skupnosti pomeni izstop ali prenehanje članstva po volji verujočega. Nekatera verstva izstopa ne dovoljujejo, druga pa poznajo tudi pojem izključitve. V nekaterih islamskih državah je apostaza kazniva, ponekod s smrtno kaznijo. Etimologija izraza: grš. ἀποστασία, izstop ali protest. Podoben pojem iz političnega sveta je desidentstvo. Apostaza se od krivoverstva in verskega sektaštva loči po tem, da pojem apostaze poudarja posameznikova dejanja in morebitno odgovornost pred skupnostjo, druga dva pojma pa se nanašata na ločene verske skupnosti.

                                               

Barve v religiozni simboliki

Barve v religiozni simboliki so ena od oblik glavnih sredstev izražanja in posploševanja religioznega doživetja. V sakralni umetnosti, liturgiji, obrednih oblačilih, obrednih predmetih je to glavno sredstvo simbolike. Simbolika barv obstaja v vseh religijah sveta. Sedem barv mavrice se povezuje v skladnost s sedmimi glasbenimi toni, sedmimi nebesi, sedmimi planeti, sedmimi dnevi v tednu. Barve simbolizirajo naravne elemente, prostor in čas. Glavno moč imajo barve zlasti v animističnih in politeističnih religijah. Krščanstvo je sprejelo natančno simboliko barve v liturgiji in cerkvenem slik ...

                                               

Bela nedelja

Bela nedelja je prva nedelja po veliki noči. V krščanstvu znana tudi pod imenom nedelja božjega usmiljenja. Ime izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih. Bela oblačila, znamenje čistosti, so izpričana od 4. stoletja, poseben pomen so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Na Štajerskem in Dolenjskem je bila še na začetku 20. stoletja navada, da so na ta dan vabili botre na kosilo. Za belo nedeljo se prihrani nekaj jedi iz velikonočnega žegna, tudi drugače je jedi ...

                                               

Cerkev (organizacija)

V članku se izraz Cerkev nanaša na skupnost kristjanov; za versko stavbo glejte cerkev Beseda Cerkev označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede κυριακων: kyriakon, ki pomeni" pripadajoči Gospodu ", oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede κυρικόν: kyrikon, ki pomeni" Gospodova hiša ". Latinščina in za njo romanski jeziki so za isto stvarnost uporabili grško besedo εκκλησια: ekklesia, ki označuje" zbor "oz." skupnost ". Danes se beseda Cerkev uporablja v različnih pomenih, ki jih tukaj razvrstimo v tri enote: Cerkev kot skupnost kristjanov skupaj z njenim ustanoviteljem Jezusom ...

                                               

Čudež

Čudež je izreden, statistično neverjeten dogodek. V verskem in duhovnem kontekstu je čudež pojav, odgovornost za katerega je pripisana nadnaravni sili.

                                               

Duša

Duša je" skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah. Predstava o duši kot nematerialnem, vendar bistvenemu delu človeka je nastala v davnini. Problem duše so obravnavali z različnih filozofskih stališč: substancialistične, dinamične teorije, teorije identitete duše in telesa, teorije aktualizma – njim nasprotne so teorije, ki negirajo obstoj duše v kakršnikoli obliki ". Z razvojem znanosti in objektivizacijo psihologije je koncept duše večinoma zapadel v nemilost kot odvečna metafizika npr. pri behavioristih. Duša je duh ...

                                               

Empatija

Empatija je psihološka sposobnost zaznavanja čustev druge osebe, ne da bi s tem podal svoje, ki je tudi združljiva s teorijo uma. Lahko bi se opisala kot čustvena verzija telepatije. Pogosto je opisana kot sposobnost poistovetenja z drugo osebo, pri čemer lahko tako empat oseba sposobna vživljanja predvidi čustva ali misli te osebe. Empatija se lahko tako opiše tudi kot čustvena resonanca. Empatije ne smemo zamenjevati s simpatijo, telepatijo ali branjem misli. Simpatija je sočustvovanje, pri empatiji pa tudi ne gre za neposredno branje misli, temveč zaznavanje čustev in predvidevanje misl ...

                                               

Evropski kongres etničnih religij

Evropski kongres etničnih religij je mednarodna organizacija za koordinacijo med posameznimi etničnimi religiji v Evropi. Prvotni cilj ECER je okrepitev tradicionalne predkrščanske etnične religije v Evropi.

                                               

Glavne svetovne religije

Splošno velja, da obstaja dvanajst glavnih svetovnih religij: taoizem taojanstvo 50 milijonov hinduizem hindujstvo 900 milijonov konfucianizem konfucijanstvo 400 milijonov judovstvo judaizem 14.5 milijonov islam 1.1 milijarde sikhizem 23 milijonov džainizem 4.2 milijonov budizem 376 milijonov krščanstvo 2.0 milijarde katolištvo: 1.13 milijarde; protestantizem: 387 milijonov, drugo: 214 milijonov; pravoslavje: 253 milijonov šintoizem šintojstvo, šinto 30 milijonov zaratustrstvo 130.000 babizem in bahajstvo 6 milijonov

                                               

Idolatrija

Idolatrija ali malikovanje je versko dejanje, pri katerem verniki častijo neki predmet, osebo ali tudi pojem kot boga. Tak predmet imenujemo idol ali malik. Idolatrija je za Jude, kristjane in muslimane greh proti Božjim zapovedim. Sveto pismo idolatrijo izrecno prepoveduje in kot svarilni zgled podaja Jude, ki so molili zlato tele. Vsi kristjani sicer nasprotujejo idolatriji, vendar pa večina kristjanov dovoljuje izdelavo in čaščenje svetih podob, dokler verniki ne pripisujejo podobam božjih lastnosti - glej ikonodulija.

                                               

Ikonodulstvo

Ikonodulstvo ali ikonodulija je versko gibanje, ki zagovarja čaščenje svetih podob - ikon. Pripadniki tega gibanja se imenujejo ikonoduli. Nasprotno gibanje, ki nasprotuje čaščenju svetih ikon, se imenuje ikonoklazem. Deset Božjih zapovedi izrecno prepoveduje izdelavo in čaščenje svetih podob in tega se strogo držijo pripadniki judovstva in islama, v krščanstvu pa se je razvil nekoliko drugačen odnos do svetih podob. Med kristjani se je že od začetka širilo prepričanje, da je Jezus Kristus s svojim življenjem in smrtjo na križu presegel vse zapovedi stare zaveze, zato v Kristusu ni več pom ...

                                               

Ikonoklazem

Ikonoklazem je versko gibanje usmerjeno proti izdelavi in čaščenju svetih podob. Pripadniki tega gibanja se imenujejo ikonoklasti. V 8. stoletju so krščanski ikonoklasti dobesedno razbijali svete podobe, danes pa ikonoklazem razumemo bolj v smislu nasprotovanja in ne dejanskega fizičnega uničevanja. Nasprotno gibanje, ki zagovarja čaščenje svetih podob, se imenuje ikonodulstvo ali ikonodulija. Nasprotovanje svetim podobam je aktualno v vseh religijah, ki priznavajo Sveto pismo stare zaveze, to so judovstvo, krščanstvo in islam. V Drugi Mojzesovi knjigi namreč najdemo zapisanih deset zapove ...

                                               

Krst

Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo. Krščenec po krstu postane član skupnosti kristjanov - krščanske Cerkve. Pogoj za krst je seveda krščanska vera, zato mora krščenec pred krstnim obredom izpovedati, da sprejema vero Cerkve za svojo. Če gre za krst otroka, to storijo njegovi starši in botri, ki hkrati obljubijo, da bodo otroka vzgajali v krščanski veri. Če je kandidat za prejem krsta odrasel, se mora na krst najprej ustrezno pripraviti. Postopek priprave odraslih na krst se imenuje katehumenat. Oseba, ki krščuje, se imenuje krstitelj ...

                                               

Molitev

Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom. Z njo se želi molilec Bogu za kaj zahvaliti, ga za kaj prositi, ali mu le posredovati svoja razmišljanja in čustva. Za molilca je molitev miselna, duševna, telesna in duhovna dejavnost. V molitvi človek usmerja svoje misli, besede in dejanja k bogu, v krščanstvu pa tudi k svetnikom, Mariji ali angelom varuhom, k prednikom. Molitev je lahko prosilna, zahvalna ali slavilna. Za katoliško Cerkev "Ustna molitev pridružuje telo notranji molitvi srca. Tudi najbolj notranja molitev nikakor ne more shajati brez ustne molitve. Ve ...

                                               

Onostranstvo

Onostránstvo je pojem s področja verovanja. Predstava o onostranstvu odgovarja na nekaj temeljnih vprašanj o ustroju sveta in mestu človeka in bogov v svetu ter zlasti o tem, kaj se zgodi z zemeljskimi bitji, vključno ljudmi, po smrti. V abrahamskih verstvih onostranstvo predstavljajo nebesa, pekel in v nekaterih teologijah vice. Pojem onostranstva je zelo izražen v zahodnih indo-evropejskih družbah, na primer v keltskih verovanjih in v starogrški mitologiji. V starogrških mitih je več onostranstev: bogovom je dodeljen Olimp, ljudje pa gredo vsi v Had, ki pa ima več pokrajin, ki jih naselj ...

                                               

Poganstvo

Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij. Največkrat se izraz poganstvo uporablja za etnične religije s strani krščanskih govornikov. Izraz pogani se uporablja predvsem za antične in zgodnjesrednjeveške ljudi oziroma ljudstva, ki so se v obredih in molitvah obračala na mnoge bogove, kot tudi duhove, vile, škrate ter druga mitološka bitja. Značilna so bile tudi razne verovanja, uroki, zarotitve. Kot pogane so krščanski misionarji imenovali tudi ljudstva s starodavnimi, za misionarje primitivnimi oblikami verovanja, ki niso poznala monoteističnega boga. ...

                                               

Predestinacija

Predestinacija je teološki nauk nekaterih protestantskih skupnosti, npr. Kalvinske reformirane cerkve, ki zagovarja tezo, da je Bog že vnaprej določil večno pogubljenje ali zveličanje, in da se človek tej usodi ne more izogniti. Nauk se pojavlja kot verski determinizem in v nasprotju s pojmovanjem božjega odrešitvenega načrta, ki naj bi zajemal vse človeštvo. V nasprotju s predestinacijo naj bi bili vsi ljudje namreč poklicani k odrešenju, če božjo pomoč oz. milost za to svobodno sprejmejo in pri tem sodelujejo. Po drugi strani Bog v svoji vsevednosti že od vekomaj ve, kdo bo ponujeni božj ...

                                               

Religije v Evropi

Religija v Evropi je imela skozi evropsko zgodovino eno ključnih vlog v razvijanju in smereh evropske umetnosti, kulture, filozofije in pravne ureditve. Glavna vera v Evropi je Krščanska. V manjših številih je prisotna Judovska, zaradi imigracij v drugi polovici 20. stoletja, pa so v Zahodni Evropi prisotne tudi manjše skupnosti hindujcev in budistov. Nekatere države Jugovzhodne Evrope imajo skupnosti muslimanov.

                                               

Romanje

Pobožnost romanja je razširjena v večini religij. V islamu je romanje v Meko ena od temeljnih dolžnosti vernika. Budisti romajo od enega do drugega templja v pričakovanju razsvetljenja. Judje romajo v spomin na dolgo potovanje njihovih prednikov proti" obljubljeni deželi ". V krščanstvu je romanje predvideno pri katoličanih in pravoslavnih, ne pa pri protestantih. Za pravoslavje je romanje predvsem oblika molitve, s katero želi romar potrditi svojo vero.

                                               

Seznam verskih vsebin

Adam in Eva - Adam in Eva apokrifna izročila - agnosticizem - Ahura Mazda - Alah - Albanska pravoslavna cerkev - Aleksandrijska pravoslavna cerkev - Ameriška pravoslavna cerkev - Amiši - Anastazij I. - anbon - angel - Angra Manij - animizem - Antiohijska pravoslavna cerkev - antiteizem - antiklerikalizem - arhidiakon - apokalipsa - arijanstvo - avtokefalnost - apostol - Armenska apostolska cerkev - Armenska pravoslavna cerkev - arminijanci - aspergil - ateizem - atribut -

                                               

Staroverstvo

Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov in njeno ponovno oživljanje med slovanskimi narodi. Staroverci častijo bogove starih Slovanov oziroma lokalne slovanske bogove, kult prednikov, vegetacije in kult svetih živali. Slovani niso imeli posebnega imena za svojo religijo, saj te vsepričujoče realnosti niso imeli za ločeno institucijo. Zato se je poseben izraz za slovansko staroverstvo uveljavil šele v 20. stoletju, ko se je dosegla" kritična masa "ljudi, ki so se zanimali za z ...

                                               

Teozofija

Teozofija, se je razvila v 19. stoletju z namenom duhovno razgledanih posameznikov, ki so poskušali pomagati premagovati družbene in verske konflikte v svetu. To so storili s pomočjo ustanavljanja Teozofskih društev v 44 državah takratnega sveta. Namen teozofskih društev je bil sledeč: Pospešiti razvoj komparativnih študij različnih religioznih, filozofskih in znanstvenih sistemov. Raziskati še neznane naravoslovne zakone in latentne moči človeka. Člani društva si morajo prizadevati končati razne verski prepire in konflikte ter združujejo ljudi dobre volje, kljub temu da imajo različna ver ...

                                               

Univerzalni unitarizem

Univerzálni unitarízem je duhovna usmeritev, ki je nastala z združenjem, tudi organizacijskim, dveh svobodomiselnih religijskih usmeritev, univerzalizma in unitarizma. V več deželah so občestva univerzalizma-unitarizma priznana kot verske skupnosti, v nekaterih pa ne. Kot verska usmeritev je UU usmerjena k svobodni teologiji, ki spodbuja prosto in odgovorno iskanje resnice in smisla. Unitaristi-univerzalisti se ne združujejo, da bi vsiljevali katerokoli verovanje ali doktrino ampak da bi spodbujali duhovno rast osebnosti. Čeprav izvira iz krščanstva, zlasti reformiranega, UU priznava števi ...

                                               

Verska svoboda

Vérska svobôda ali svoboda verovanja je družbeno načelo. ki zagovarja svobodo posameznika ali skupnosti, da goji prepričanja in opravlja dejanj v okviru kakega sistema verovanj, samostojno izven ustaljenega verskega sistema ali kot ateist. Verska svoboda je ena izmed osnovnih človekovih pravic. Verska svoboda ne zajema le pravice do verovanja in zasebnih religijskih dejan ampak tudi pravico javnega izražanja verske pripadnosti, možnost ustanavljanja verskih združenj in udeleževanja verskih obredov ter izgradnje zgradb namenjenih obredom ali poučevanju. Pravila in zakoni, ki v mnogih skupno ...

                                               

Verska zgradba

Verska zgradba je zgradba, ki je namenjena izključno za opravljanje bogoslužja. Od religije do religije ter od regije se take zgradbe razlikujejo po notranji opremi, velikosti, simboliki.

                                               

Votivni dar

Votivni dar je eden ali več predmetov, ki so prikazani ali shranjeni brez namena izterjave ali uporabe na svetem kraju v verske namene. Taki predmeti so značilni za sodobne in starodavne družbe in so izdelani zato, da bi z njimi pridobili naklonjenost nadnaravnih sil. Nekateri darovi so bili izdelani zato, da bi se izpolnila želja. V zahodnih družbah, v katerih so listinski dokazi preživeli, so imeli navado, da so počakali, da bi videli, ali bo želja izpolnjena, preden so darovali, za kar se uporablja izraz ex-voto. V budizmu je bil votivni dar gradnja stupe najpomembnejše in sveta praksa ...

Abadon
                                               

Abadon

Abadon je judovsko kraljestvo mrtvih, kraj pogubljenja, uničenja in propada. V Abadonu so po judovskem verovanju duhovi umrlih in kamor morajo po smrti prispeti vsi ljudje, tako pravični kot nepravični. Nahaja se pod zemeljsko površino in je pozneje eden od štirih delov podzemlja.

Enostavni supernaturalizem
                                               

Enostavni supernaturalizem

Enostavni supernaturalizem je verovanje, ki ga najpogosteje srečamo v predindustrijskih družbah. Ljudje teh družb vidijo v naravnih pojavih in predmetih silo, ki pozitivno ali negativno vpliva na njihovo življenje. Mana nima konkretnih značilnosti, je popolnoma razpršena, brezoblična in različna od duhov in božanstev. Ljudje poskušajo pridobiti naklonjenost mane z različnimi rituali, ki so zelo blizu magiji.

IHS
                                               

IHS

Monogram IHS je krščanski simbol, ki ponazarja prve tri črke grškega zapisa imena Jezus, ΙHΣOYΣ. Monogram IHS uporablja kot svoj simbol tudi red jezuitov uradni naziv reda je Družba Jezusova.

Koledovanje
                                               

Koledovanje

Koledovanje je star predkrščanski narodni običaj v času okrog novega leta. Kristjani so običaj prevzeli ter ga postavili v čas božiča. Koledniki se preoblečejo v svete tri kralje in hodijo po vaseh ter zbirajo darove za revne družine z otroki. Rimljani so prvi dan v mesecu imenovali calandae. Rimski meščani so tega dne v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali.

Krizma
                                               

Krizma

Krizma je posvečeno mazilo s katerim duhovnik mazili vernike pri nekaterih krščanskih obredih, na primer pri podelitvi zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja, duhovniškega posvečenja. Krizmo pripravi škof na Veliki četrtek pred Veliko nočjo pri posebni maši, ki se imenuje krizmena maša.

                                               

Mistik

Mistik je oseba, ki sprejema filozofijo mistike kot neposredno dojemanje verske resnice in Boga z meditativnim poglabljanjem, ki se opravlja in pripravlja z različnimi tehnikami. S krščansko mistiko se ukvarjajo predvsem vzhodne Cerkve, pri Rimoskokatoliški Cerkvi pa so med drugim njeni predstavniki cerkveni učitelji: Ignacij Lojolski Terezija Ávilska sveti Janez od Križa Jakob Böhme mojster Johanes Eckhart sveti Bernard iz Clairvauxa

Seznam religij in duhovnih tradicij
                                               

Seznam religij in duhovnih tradicij

protestantizem pravoslavje krščanstvo katolištvo babizem scientologija islam hinduizem taoizem konfucianizem džainizem šintoizem zaratustrstvo judovstvo bahajstvo budizem sikhizem

                                               

Share International

Share International je po vsem svetu razširjena mreža posameznikov in skupin, katerih namen je razširiti prepričanje, da je Maitreja - Učitelj sveta za prihajajočo dobo - in njegova skupina Mojstrov modrosti med nami in se postopno pojavljajo v javnosti, tako da ne bi kršili svobodne volje ljudi.

Teolog
                                               

Teolog

Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije. Za prve teologe veljajo predvsem helenistični filozofi, kot so Sokrat, Aristotel, toda prvi teologi so delovali v Grčiji že okoli leta 700 pr. n. št.

                                               

Verska pripoved

Verska pripoved je sestavina, ki jo vsebuje vsaka religija; razlikuje se le v podajanju pripovedi. Tako se lahko podaja v obliki besedil ali po ustnem izročilu. Pripoved vsebuje simbolno in tudi mitološko razlago nastanka in razvoja stvarnosti. V pripovedi so tudi prisotne verske resnice.

                                               

Versko ravnanje

Versko ravnanje je v širšem smislu ravnanje ljudi pri vsakdanjih opravilih v skladu z verskimi normami, v ožjem smislu pa s tem izrazom opredeljujemo ravnanja, ki šele z versko vsebino dobijo svoj smisel.

Free and no ads
no need to download or install

Pino - logical board game which is based on tactics and strategy. In general this is a remix of chess, checkers and corners. The game develops imagination, concentration, teaches how to solve tasks, plan their own actions and of course to think logically. It does not matter how much pieces you have, the main thing is how they are placement!

online intellectual game →